TD Selca
Dobrodošli  > Zanimivo > Prehrana

Prehrana

 



PRAVILNA PREHRANA
Verjetno marsikdo ob besedni zvezi “zdravo življenje” najprej pomisli na odrekanje. Ampak ni tako! Zakaj zdrava prehrana in zdrav način življenja?
Kratka in strnjena definicija zdrave prehrane, kot jo je mahoma izstrelil iz glave mag. Albin Plahuta, dr. med., bi se lahko glasila: “Zdrava prehrana je optimalna prehrana, ki omogoča človeku, da dolgo in lepo živi.” Le kdo si ne želi dolgo in lepo živeti? Torej zakaj se ne bi potrudili in nekoliko spremenili način življenja ter tako omogočili, da bi se ta obljuba zdrave prehrane tudi uresničila? Ne samo, da se boste počutili fizično boljše, tudi izgledali boste boljše in vedeli boste, da delate nekaj pomembnega zase. Sedaj pa poglejmo kaj je pravilna prehrana.
Potrebe človeškega telesa za pravilno delovanje:
beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, vitamini in minerali,
esencialne maščobne kisline, vlakninasti ogljikovi hidrati in voda.
Koliko obrokov na dan je potrebnih?
Pogosto vprašanje zdrave prehrane je tudi kolikokrat na dan jesti. Neko opevano zdravo pravilo naj bi bilo – pet obrokov na dan. Ampak ima današnji človek res vedno čas za pet obrokov? Morda se tukaj izkaže kot najpomembnejše pravilo poslušanje lastnega telesa. Nekateri, kot tudi mag. Albin Plahuta, dr. med., popolnoma zdravo in aktivno živijo le z dvema obrokoma. Torej bi lahko rekli, da ni nekega absolutnega pravila kolikokrat na dan jesti. Seveda, če imate čas, si kar vzemite pet malih obrokov na dan, ampak ne skrbite, če vam to ne uspe. Pomembno je, da se v lastnem telesu počutite dobro.
Kaj pa zajtrk – da ali ne?
Podobno je glede zajtrka. Ga imeti ali ne imeti? Tudi glede tega obstaja cela vrsta mnenj. Eni zagovarjajo močan zajtrk, spet drugi trdijo, da je bolje, če se zjutraj sploh ne je, ker naj bi takrat telo uravnavalo sladkor. Tudi tukaj je morda še najbolj zanesljivo in uporabno pravilo, da samo telo lahko največ ve – če se počutite dobro in če ste lahko aktivni brez zajtrka, ga pač izpustite. Če ste ga navajeni in le z njim lahko zares začnete dan, ga jejte. Lahko pa kot zdrav, hranljiv in lahek zajtrk priporočamo sadni zajtrk. Še posebej, če je letina dobra si zjutraj privoščite sadni napitek – vzemite vse sadje, ki ga imate na razpolago, ga zmešajte z mlekom v mešalniku in ga popijte kolikor želite. In to, boste tudi sami videli, je za mag. Albina Plahuto, dr. med., prava fantazija.
Za zaključek:
Če dobro premislimo, je zdravo življenje sestavljeno le iz lepih in prijetnih stvari. Dajmo zdravemu življenju možnost, da izpolni svojo obljubo.
PIRAMIDA
MASTNE JEDI
Bodimo skromni, čim manj slaščic, čipsov, maščob, sladkorja...
Za dušo pa si lahko kdaj kaj privoščimo.
MESO, RIBE IN OSTALA BELJAKOVINSKA HRANA
Dvakrat na teden jejmo ribe. Belo meso je boljša izbira od rdečega. Še posebej vegetarijanci naj jedo stročnice, semena in oreščke.
MLEČNI IZDELKI
Tudi te izdelki so pomembni, ampakjejmo jih raje v zmernih količinah. Zbirajmo tista z nižjo vsebnostjo maščob, npr. mlade mehke sire, skuto, jogurte na grški način, posneto mleko...
ŠKROBNATA ŽIVILA
Ta živila so za naše telo zelo pomembna, saj so naš glavni vir energije. Predstavljala naj bi polovico vseh dnevno zaužitih kalorij. To so razna žita, testenine, kruh, krompir, riž... Med njimi izbirajte tiste neoluščene in neprečiščene, ki imajo več vlaknin, vitaminov in mineralov.
SADJE IN ZELENJAVA
Nikar se ne branimo teh slastnih in zdravih plodov narave. Zaužijmo čimveč surovih sadežev in pridelkov, čimbolj naravno vzgojenih in s čim manj dodanimi sladkorji in maščobami. Če nas prime želja po grižljaju, namesto po mastnih jedeh sezimo po svežem, suhem in vloženem sadju.
Primer zdravega dnevnega jedilnika:
Zajtrk:
Sadje, sadni sok, polnozrnati kruh z lahko margarino in medom (ali marmelado), kava ali čaj.
Kosilo:
predjed: goveja juha z rezanci; glavna jed: zrezek na žaru (s čimmanj maščobami – pri uporabi maščob pazite, da se ne prežgejo, ker se kot take spremenijo v strupene snovi), zmečkan krompir, zabeljena špinača, paradižnikova solata; poobedek: sladoled.
Večerja: predjed: zelenjavna enolončnica; glavna jed: zelenjavni riž s sirom, solata; poobedek: breskvov kompot.
Med obroki si privoščite čimveč sadja!
Koristen nasvet:
Ste že slišali za nekakšen rek “od mize vstani raje lačen kot sit”? Upoštevanje tega koristnega nasveta mag. Albina Plahute, dr. med., naj bi zelo pripomoglo k zdravi prehrani in nasploh zdravemu načinu življenja. Veliko raziskav je namreč pokazalo, da se lahko z manjšimi obroki celo podaljša življenje in ne le izboljša zdravje. Torej, zdrav obrok ni stvar samo sestavin, ampak tudi količine.
Zapomnite si: “Od kosila raje malo lačen kot preveč sit.”
Zahvaljujemo se mag. Albinu Plahuta, dr. med. za strokovno pomoč pri vsebinah.
Tekst: Tina Draščič




Hrana, ki zdravi

(in spominja na telesne organe)
Zelenjava oziroma sadje nosi v sebi vzorec, ki je podoben telesnemu organu ali fiziološki funkciji telesa. Ta vzorec deluje kot znamenje ali znak in hrani ter zdravi telesne organe.

Oglejmo si nekaj teh podobnosti in blagodejnih koristi.

Kolobar korenja spominja na človeško oko. Ima zenico, šarenico in razširjene linije resnično spominjajo na človeško oko. Tudi znanstveniki so potrdili, da korenje krepi krvni obtok in izboljšuje delovanje oči.
Paradižnik ima štiri kamrice in je rdeče barve. Tudi srce ima štiri kamrice in je rdeče barve. Vse raziskave so potrdile, da paradižniki delujejo blagodejno na srce in kri.

Grozdne jagode visijo v grozdu, ki ima obliko srca. Vsaka grozdna jagoda izgleda kot krvna celica in raziskave so potrdile, da grozdje blagodejno vpliva na srce in poživlja kri.

Jedro oreha izgleda kot majhni možgani, z levo in desno hemisfero, z malimi in velikimi možgani. Tudi gube ali zavoji pri orehu spominjajo na možgansko skorjo. Vemo, da orehi pomagajo razviti preko tri ducate živčnih oddajnikov za možgansko delovanje.

Rdeči ledvičasti fižol dejansko spodbuja delovanje ledvic in ja, spominja na človeške ledvice.

Zelena, rabarbara, por in še več je take zelenjave (in sadja), ki fizično spominjajo na kosti. Ta živila vplivajo na trdnost kosti. Kosti sestojijo iz 23 % natrija in ta živila vsebujejo 23 % natrija. Če vam primanjkuje natrija, ga telo srka iz kosti, kar kosti slabi. Tovrstna živila zopet napolnijo potrebe po natriju v telesu.

Jajčevci, avokado in hruške krepijo zdravje, delovanje maternice in materničnega vratu – tudi izgledajo kot omenjena ženska organa. Sodobne raziskave so pokazale, da samo en zaužit avokado na teden pomaga ženski, da hitreje izgubi kilograme pridobljene med nosečnostjo, hormoni pridejo v ravnovesje, avokado prav tako varuje pred rakom na materničnem vratu. Nadvse zanimivo je naslednje dejstvo: natanko 9 mesecev je potrebnih, da vzgojimo avokado (od cveta do zrelega sadeža).

Fige so polne semen in med rastjo visijo v paru. Fige povečajo gibanje spermijev, število spermijev in plodnost.

Sladki krompir spominja na trebušno slinavko. Dejansko uravnoteži glikemični indeks pri diabetikih.

Olive krepijo zdravje in delovanje ovarijev.

Čebula je podobna telesnim celicam. Sodobne raziskave so pokazale, da čebula pomaga odstraniti odpadne snovi iz vseh telesnih celic. Proizvaja solze, ki očistijo vrhnje plasti v očeh.

Banane, kumarice, bučke,.. blagodejno vplivajo na velikost in moč moškega spolnega organa.

Arašidi imajo močan učinek na moda in libido. V Srednjem veku je cerkev moškim prepovedala uživanje arašidov. Ste vedeli, da arginine, glavna sestavina v viagri, pride iz arašidov.

Lipov čaj pred malico blagodejno vpliva na sklepanje zavarovanj. Če se pretirava s pitjem ima nasprotni učinek, saj zmanjka časa za delo.